Pomembno je, da po tem, ko ga odkrijemo, klopa čim prej odstranimo in ne čakamo do naslednjega dne ali celo več dni. Najprimerneje ga je prijeti s pinceto in previdno zavrteti v nasprotni smeri urnega kazalca. Paziti je treba predvsem, da na mestu vboda ne ostane glavica. Po odstranitvi vbodno mesto razkužimo. Ne smemo ga stiskati ali dušiti v kapljici olja, saj tako povečamo verjetnost, da se bomo okužili s katero izmed bolezni, ki jih klopi prenašajo.
NASVET
Kako se lahko klopom izognemo? Ker jih je največ v nizki podrasti, visoki travi in grmovju, se takšnih območij, če je le možno, izogibamo, in uporabljamo uhojene poti. Priporočljivo je, da nosimo svetlejša oblačila, da klope hitreje opazimo, da oblečemo dolge hlače in majice z dolgimi rokavi. Kot dodatno zaščito za nepokrite dele (roke, obraz, vrat) lahko uporabljamo repelente, ki vsebujejo dietiltoluamid (DEET), vendar moramo vedeti, da je repelent proti klopom učinkovit bistveno krajši čas kot proti komarjem. Čas se še skrajša, če se močno znojimo ali če močno piha. V tujini pogosto priporočajo, da obleko poškropimo z razpršili, ki vsebujejo permetrin. Najpomembnejši pa je vsekakor skrben pregled telesa takoj po prihodu domov in čimprejšnja odstranitev prisesanih klopov. Pri odstranitvi ne uporabljamo ne olja ne bencina ne alkohola ne podobnih snovi, ker tako klopov ne bomo odstranili nič lažje. Vbodno mesto po odstranitvi klopa dobro razkužimo
In še nekaj več o klopih........
Misli na počitnice in potovanja zbudijo v nas prijetne podobe in lepe spomine. Klopi, komarji in druge žuželke prenašajo številne povzročitelje bolezni. Zatorej je pomembno pred dopustom vedeti, katere bolezni so pogoste tam, kamor potujemo, in kaj lahko storimo, da okužbe preprečimo. Klopi so odlični prenašalci različnih bolezni. Naš planet poseljuje več kot 800 različnih vrst klopov, ki so za komarji najpogostejši prenašalci bolezni z živali na ljudi. Njihovi bližnji sorodniki so pajki, škorpijoni in pršice.
Odrasle samice ležejo jajčeca iz njih se izležejo larve, ki se prelevijo v nimfe, te pa v odrasle klope. Za preobrazbo v naslednjo razvojno obliko morajo sesati kri. Pri hrani niso izbirčni, svoj obrok krvi si privoščijo na različnih živalih, in izjemoma, tudi na ljudeh. Odrasli klopi merijo od 2 do 5 mm, nimfe pa so velike le za bucikino glavico. Po obroku se njihova velikost nekajkrat poveča. Klopi prežijo na primernega gostitelja v podrasti in grmovju. S sesalom prebodejo kožo in ob tem izločajo različne snovi, da se učvrstijo v koži, pa tudi snovi, ki preprečujejo strjevanje krvi, delujejo protivnetno in oslabijo lokalni imunski odgovor. Te snovi pomagajo klopom, da pridejo do obroka, ne da bi jih gostitelj opazil, hkrati pa omogočajo prenos povzročiteljev bolezni iz klopov v gostitelje.
KLOPI ŠE ZDALEČ NISO NEDOLŽNI
Klopi lahko prenašajo številne povzročitelje bolezni, med nje sodijo različni virusi, bakterije, paraziti in strupi. Z enim samim vbodom lahko klop prenese naenkrat več bolezni. V Evropi, tudi v Sloveniji, sta najpogostejši bolezni, ki ju prenašajo klopi lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Klopi prenašajo tudi humano granulocitno erlihiozo, babeziozo, tularemijo in vročico Q, vendar so te bolezni razmeroma redke.
V Sredozemlju, na Bližnjem in Srednjem vzhodu, v Indiji in severnem delu Afrike prenašajo klopi povzročitelje sredozemske vročice. Na JV Evrope lahko po vbodu klopa zbolimo še za krimsko-kongoško hemoragično mrzlico. V Severni Ameriki je seznam bolezni, ki jih prenašajo klopi, zelo podoben evropskemu, z izjemo klopnega meningitisa, dodati pa jim moramo še: vročico Skalnega gorovja, humano monocitno erlihiozo, koloradsko klopno vročico in povratno mrzlico. V podsaharski Afriki prenašajo povzročitelje afriške klopne vročice in kenijskega klopnega tifusa, v Avstraliji queenslandski klopni tifus, v Aziji pa tajski, sibirski in indijski klopni tifus ter japonsko vročico.
LYMSKA BORELIOZA
Lymsko boreliozo povzroča bakterija. Za zgodnjo obliko bolezni je značilen kožni izpuščaj, erythema migrans, ki se po približno 10 do 14 dneh pojavi na mestu klopovega vboda. Večina bolnikov v tem stadiju nima drugih simptomov in znakov. Če kožne spremembe ne zdravimo z antibiotiki, se lahko po nekaj tednih ali mesecih pojavijo znaki razširitve bolezni, najpogosteje se kažejo s kratkotrajnimi oteklinami velikih sklepov, z motnjami srčnega ritma, ohromitvami obraznega živca ali meningitisom. Za pozno obliko bolezni, ki se lahko pojavi več mesecev ali celo let po okužbi, so značilna dolgotrajna ali celo kronična vnetja velikih sklepov, kronična prizadetost osrednjega živčevja in kronična prizadetost kože. Vse oblike lymske borelioze zdravimo z antibiotiki, vendar je zdravljenje bistveno bolj učinkovito v zgodnjih stadijih bolezni. Klopni meningoencefalitis povzroča virus. Bolezen se pojavlja od zgodnjih spomladanskih do poznih jesenskih mesecev, najpogosteje poleti. V Sloveniji zboli vsako leto od 200 do 500 ljudi. Pri večini poteka bolezen v dveh stadijih. Večinoma se začne 7 do 14 dni po vbodu okuženega klopa z nekajdnevnim slabim počutjem, s povišano temperaturo, z bolečinami v mišicah in sklepih, z glavobolom. Težave po približno tednu dni minejo, sledi nekajdnevno obdobje brez težav. Za drugi stadij bolezni so značilni visoka temperatura, glavobol, bruhanje in otrpel vrat. Učinkovitega zdravila ni. Približno odstotek bolnikov umre, 10 do 20 % pa jih ima trajne posledice. Za preprečevanje bolezni je na voljo zelo učinkovito in varno cepivo registrirano tudi v Sloveniji.
ERLIHIOZA
Erlihioza je bakterijska okužba, pri človeku prvič opisana leta 1986 v ZDA. Bolezen povzročajo drobne znotrajcelične bakterije, ki okužijo bele krvničke. Poznamo dve obliki. V Sloveniji in drugod v Evropi razsaja samo granulocitna oblika bolezni, v ZDA pa tudi monocitna erlihioza. Obe obliki se kažeta s povišano temperaturo, z glavobolom, izpuščaji, z bolečinami v mišicah in sklepih. Težji je potek bolezni pri bolnikih z okvarjenim imunskim sistemom, lahko se konča celo s smrtjo. Pri zdravih bolezen mine večinoma sama od sebe. Zdravimo jo lahko z antibiotiki.
BABEZIOZO
Babeziozo povzročajo znotrajcelični paraziti, ki jih tudi prenašajo klopi. Paraziti okužijo rdeče krvničke. Bolezen se kaže s povišano telesno temperaturo, z glavobolom, bruhanjem in s hematurijo. Bolezni najhuje prizadane bolnike, ki so jim odstranili vranico. Zdravimo s kombinacijo kinina in antibiotikov.
TULAREMIJA
Tularemija je bakterijska okužba, ki jo prenašajo klopi, lahko se okužimo tudi z neposrednim stikom z glodalci, glavnim virom okužbe. Najpogosteje se okužba prenese z divjega zajca na človeka. Je več oblik bolezni, najpogostejša je razjeda na mestu klopovega vboda in povečane bezgavke, bolniki imajo tudi vročino in glavobol. Vse oblike tularemije zdravimo z antibiotiki.
VROČICA Q
Vročico Q povzroča drobna znotrajcelična bakterija, ki jo prenašajo klopi, okužimo se lahko tudi z vdihavanjem okuženih delčkov prahu. Težave se pojavijo približno 3 do 4 tedne po okužbi. Bolezen se najpogosteje kaže kot kratkotrajna vročinska bolezen z izpuščaji ali brez njih, redkeje pride do pljučnice ali meningitisa. Lahko so prizadeta tudi jetra. Pri nekaterih bolnikih se razvije kronična oblika, ki se najpogosteje kaže z vnetjem srčnih zaklopk. Vročica Q mine večinoma sama od sebe, z antibiotiki pa jo močno skrajšamo. Za sredozemsko vročico, ki jo povzročajo drobne bakterije, je značilna črnikasta krasta na mestu klopovega vboda Kaže se kot vročinska bolezen z izpuščaji ali brez njih, pogoste so bolečine v mišicah in sklepih ter glavobol. Večinoma mine brez zdravljenja, njeno trajanje skrajšamo z antibiotiki. Krimsko-kongoška hemoragična mrzlica je virusna bolezen, ki se pri večini bolnikov kaže kot nepojasnjeno vročinsko stanje z glavobolom, bruhanjem, povečane so bezgavke, po nekaj dneh so možne krvavitve in prizadetost jeter. Zgodnje zdravljenje bolezni omili in zmanjša umrljivost, ki pri nezdravljenih bolnikih znaša od 10 do 50%.
Vročico Skalnega gorovja povzročajo podobne bakterije kot sredozemsko vročico. Je prav tako vročinska bolezen, ki pogosto poteka z izpuščaji. Pojavijo se bolečine v mišicah, glavobol, mrzlice. Izpuščaji se pojavijo najprej okoli zapestij in gležnjev in se razširijo na telo, tudi na dlani in podplate. Zdravljenje z antibiotiki v prvih dneh po pojavu simptomov močno zmanjša umrljivost in skrajša čas bolezni.
Za preostale bolezni, ki so sicer razmeroma redke, so značilne povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih. Pri postavitvi diagnoze je pomemben podatek, kje je popotnik potoval 2 do 3 tedne pred izbruhom težav, saj lahko tako izločimo številne bolezni, ki se pojavljajo samo v nekaterih delih sveta. Klopi prenašajo različne povzročitelje bolezni, vendar je verjetnost, da po klopovem vbodu zbolimo zelo majhna. Veliko bolj verjetno je, da se okuži vbodno mesto, če klopa odstranjujemo z umazanimi rokami ali si vbodno mesto spraskamo.
Lep pozdrav in čim manj ugrizov s strani klopov seveda
Dober veer! Mene pa zanima e tudi larve (1.faza klopnega razvijanja) lahko prenašajo bolezni? Se lahko z borelio ali meningitisom okužiš tudi brez klopnega vboda?
